Duhovni vikend odraslih skavtov
"Tvoja beseda naj bo luč našim korakom." Tako se je imenoval duhovni vikend odraslih skavtov, že četrti po vrsti, ki naj bi nam približal sveto pismo in nas naučil, kako naj iz njega zajemamo in je potekal od 19. do 21. januarja 2007 v Domu duhovnosti v Kančevcih. Koprski pomožni škof g. Jurij Bizjak pa mu je dodal še podnaslov: "Kako rad bi te enkrat slišal!"
Duhovni vikend odraslih skavtov Slovenije s koprskim pomožnim škofom Jurijem Bizjakom (Avtor: Matjaž Maležič)
V Kančevce smo prejšnji petek popoldne prišli iz različnih smeri. Nekateri smo padli v dolgo kolono tovornjakov in rezali prekmursko meglo, ko smo iskali dom duhovnosti. Vse je bilo pozabljeno, ko smo v topli in prijazni hiši našli veliko skavtskih prijateljev, p.Primoža in širok nasmeh koprskega pomožnega škofa Jurija Bizjaka, ki naj bi vodil naše duhovne vaje.
Ko smo se zbrali in prešteli, smo ugotovili, da nas je vseh skupaj preko 80 in da smo prišli iz trinajstih bratovščin. To je nov rekord, je rekel p.Primož. Pa nismo prišli tja, da bi podirali rekorde. Sploh ne. Prišli smo, da bi se naučili brati sveto pismo, da bi se naučili iz njega črpati, da bi znali v besedah in med vrsticami najti prav tisto, kar nam je v danem trenutko potrebno, da bi znali slišati Božji klic in odgovoriti nanj.
Za uvod smo prvi večer odigrali nekaj zgodb iz stare zaveze – vsaka bratovščina svojo. Nato pa nam je škof Jurij Bizjak že dal slutiti, da se bomo veliko naučili, da bomo poslušali in se pogovarjali, pa tudi veliko smejali, peli, se družili in spoznavali melodičnost primorskega narečja in mehkobo prekmurske ravnice.
In res je bilo tako! Pojava gospoda škofa, njegova iskrivost in iskren smeh nam je približal svetopisemske dogodke v drugačni luči in na drugačen, veliko bolj prijazen in razumljiv način. Vmes smo mimogrede slišali veliko zanimivega o Sveti deželi, slišali nekaj dobrih svetopisemskih vicev, ugotovili, da še nismo pozabili deset božjih zapovedi, šest resnic, blagre in darove sv. Duha in naših predbirmanskih časov. Višek dneva je bila adoracija pred Najsvetejšim ob prebiranju in premišljevanju Svetega pisma. Po adoraciji smo imeli pod Aničino taktirko pevske vaje za nedeljsko mašo. Ugotovili smo, da znamo zapeti tako zelo ubrano, da bi šli lahko na kakšno zborovsko tekmovanje. Za lahko noč sta nam Mimi in Tone s citrami še enkrat pričarala božično skrivnost.
Nedeljsko sveto mašo smo imeli v obnovljeni cerkvi sv. Benedikta skupaj z domačimi župljani. Bogoslužje je vodil g. škof Jurij Bizjak ob somaševanju p. Primoža Kovača, p. Marka Senice in župnika p. Donata Kranjca. Skupaj smo podoživljali božično skrivnost in v pridigi g. škofa še enkrat odkrivali lepoto Svetega pisma.
Popoldne smo se ustavili še v Turnišču (največji prekmurski romarski poti) pri "Mariji pod Logom", se zahvalili za preživete skupne dneve in si v stari cerkvi ob izčrpni razlagi domačina Gorazda ogledali znamenite freske.
»Vsakdo mora imeti prijatelja...,« smo zapeli na koncu in bilo je tako lepo, da se je orosilo marsikatero oko. Naše besede v preverbi v nedeljo pred odhodom so bile enake in enotne: bilo je lepo, še se bomo vrnili in Sveto pismo bomo brali. Malo drugače kot do sedaj. In med vrsticami bomo kdaj pa kdaj pomislili tudi na to: »O, Gospod, kako rad bi te videl, kako rad bi te slišal... .«
Duhovni vikend odraslih skavtov Slovenije s koprskim pomožnim škofom Jurijem Bizjakom (Avtor: Matjaž Maležič)
Ko smo se zbrali in prešteli, smo ugotovili, da nas je vseh skupaj preko 80 in da smo prišli iz trinajstih bratovščin. To je nov rekord, je rekel p.Primož. Pa nismo prišli tja, da bi podirali rekorde. Sploh ne. Prišli smo, da bi se naučili brati sveto pismo, da bi se naučili iz njega črpati, da bi znali v besedah in med vrsticami najti prav tisto, kar nam je v danem trenutko potrebno, da bi znali slišati Božji klic in odgovoriti nanj.
Za uvod smo prvi večer odigrali nekaj zgodb iz stare zaveze – vsaka bratovščina svojo. Nato pa nam je škof Jurij Bizjak že dal slutiti, da se bomo veliko naučili, da bomo poslušali in se pogovarjali, pa tudi veliko smejali, peli, se družili in spoznavali melodičnost primorskega narečja in mehkobo prekmurske ravnice.
In res je bilo tako! Pojava gospoda škofa, njegova iskrivost in iskren smeh nam je približal svetopisemske dogodke v drugačni luči in na drugačen, veliko bolj prijazen in razumljiv način. Vmes smo mimogrede slišali veliko zanimivega o Sveti deželi, slišali nekaj dobrih svetopisemskih vicev, ugotovili, da še nismo pozabili deset božjih zapovedi, šest resnic, blagre in darove sv. Duha in naših predbirmanskih časov. Višek dneva je bila adoracija pred Najsvetejšim ob prebiranju in premišljevanju Svetega pisma. Po adoraciji smo imeli pod Aničino taktirko pevske vaje za nedeljsko mašo. Ugotovili smo, da znamo zapeti tako zelo ubrano, da bi šli lahko na kakšno zborovsko tekmovanje. Za lahko noč sta nam Mimi in Tone s citrami še enkrat pričarala božično skrivnost.
Nedeljsko sveto mašo smo imeli v obnovljeni cerkvi sv. Benedikta skupaj z domačimi župljani. Bogoslužje je vodil g. škof Jurij Bizjak ob somaševanju p. Primoža Kovača, p. Marka Senice in župnika p. Donata Kranjca. Skupaj smo podoživljali božično skrivnost in v pridigi g. škofa še enkrat odkrivali lepoto Svetega pisma.
Popoldne smo se ustavili še v Turnišču (največji prekmurski romarski poti) pri "Mariji pod Logom", se zahvalili za preživete skupne dneve in si v stari cerkvi ob izčrpni razlagi domačina Gorazda ogledali znamenite freske.
»Vsakdo mora imeti prijatelja...,« smo zapeli na koncu in bilo je tako lepo, da se je orosilo marsikatero oko. Naše besede v preverbi v nedeljo pred odhodom so bile enake in enotne: bilo je lepo, še se bomo vrnili in Sveto pismo bomo brali. Malo drugače kot do sedaj. In med vrsticami bomo kdaj pa kdaj pomislili tudi na to: »O, Gospod, kako rad bi te videl, kako rad bi te slišal... .«
+27
