100 žensk in 20 skavtov na Triglavu
To zadnjo soboto in nedeljo se je Triglav kopal v soncu. Majhno skupino skavtov, ki se je v indijanskem redosledu prebijala iz Pokljuke proti vrhu, je vodil možakar s šarmantno belo brado.
Ta mož je svojo četico opozarjal enkrat na lepo planinsko rožico, drugič na čudno oblikovan kamen in tretjič na ptičke, ki so s svojim petjem slavili lepote Božjega stvarstva.
Dan je bil lep in v skupini se je čutilo vznemirenje. Nekateri med nami so osvajali Triglav prvič. V srajcah barve kranjske lilije se je četica najprej prebijala skozi zelenilo pokljuških gozdov, z naraščanjem višine pa se je vse bolj odbijala od sivine triglavskih sten.
Naš šarmantni vodja je bil Hitri Povž iz novomeške bratovščine. Na predlog bratovščine iz Grosupljega je organiziral ta pohod na Triglav. Z nami je bil tudi načelnik Tine s četico Celjanov, pa prijatelji skavtov iz Šentjerneja in okolice Trebnjega, pa skavti iz Grosupljega, ena pogumna skavtinja iz Ilirske Bistrice in podporni član fužinskih skavtov. Tudi nekaj otrok je bilo z nami – po naši skavtski tradiciji, da se gremo družinski skavtizem. Prešerno razpoloženje je dvigal naš skavtski duh in ni ga mogel pokvariti niti kamen, ki je priletel iz stene in zadel Tinetovo roko.
V soboto je Triglav zasedlo tudi 100 žensk.Lahko si predstavljate, da je bil vrh Triglava ob našem prihodu tako nabit kot ljubljansko tromostovje ob prazničnem dnevu.
Temu, da smo se zapletli v kačo stotih žensk na poti navzgor in navzdol, je v dobri meri botrovalo tudi to, da ima naš vodja rad rožice – takšne in drugačne! Razkazovanje in opisovanje ga je tako zaneslo, da smo padli v največjo gnečo in nekateri prišli v kočo v trdni temi.
Prijetno večerno druženje v koči je dalo pečat celemu dnevu. K temu je pripomogla tudi skupina simpatičnih koprskih pohodnikov, ki so nam v zaključnem krogu v nedeljo popoldne obljubili, da bodo ustanovili bratovščino tudi v Kopru.
Povž je na koncu vsem, tudi Koprčanom, dal pismeno priznanje za uspešno osvajanje Triglava. Rahlo utrujeni in zagoreli od sonca smo na Pokljuki zaključili naše dvodnevno druženje z Angelčkom.
Dan je bil lep in v skupini se je čutilo vznemirenje. Nekateri med nami so osvajali Triglav prvič. V srajcah barve kranjske lilije se je četica najprej prebijala skozi zelenilo pokljuških gozdov, z naraščanjem višine pa se je vse bolj odbijala od sivine triglavskih sten.
Naš šarmantni vodja je bil Hitri Povž iz novomeške bratovščine. Na predlog bratovščine iz Grosupljega je organiziral ta pohod na Triglav. Z nami je bil tudi načelnik Tine s četico Celjanov, pa prijatelji skavtov iz Šentjerneja in okolice Trebnjega, pa skavti iz Grosupljega, ena pogumna skavtinja iz Ilirske Bistrice in podporni član fužinskih skavtov. Tudi nekaj otrok je bilo z nami – po naši skavtski tradiciji, da se gremo družinski skavtizem. Prešerno razpoloženje je dvigal naš skavtski duh in ni ga mogel pokvariti niti kamen, ki je priletel iz stene in zadel Tinetovo roko.
V soboto je Triglav zasedlo tudi 100 žensk.Lahko si predstavljate, da je bil vrh Triglava ob našem prihodu tako nabit kot ljubljansko tromostovje ob prazničnem dnevu.
Temu, da smo se zapletli v kačo stotih žensk na poti navzgor in navzdol, je v dobri meri botrovalo tudi to, da ima naš vodja rad rožice – takšne in drugačne! Razkazovanje in opisovanje ga je tako zaneslo, da smo padli v največjo gnečo in nekateri prišli v kočo v trdni temi.
Prijetno večerno druženje v koči je dalo pečat celemu dnevu. K temu je pripomogla tudi skupina simpatičnih koprskih pohodnikov, ki so nam v zaključnem krogu v nedeljo popoldne obljubili, da bodo ustanovili bratovščino tudi v Kopru.
Povž je na koncu vsem, tudi Koprčanom, dal pismeno priznanje za uspešno osvajanje Triglava. Rahlo utrujeni in zagoreli od sonca smo na Pokljuki zaključili naše dvodnevno druženje z Angelčkom.
