S simpozija o neformalnem izobraževanju
OK, realna slika je taka, da bi bilo videti malce čudno, če bi v dvorano Ministrstva za šolstvo in šport skavti in taborniki prišli z žagami, sekirami, šotorkami, vrvmi in noži ter izvajali simpozij na naš način »učenja z delom«. Kot prvo bi nas tisti v lepih oblekah in čevljih čudno gledali, kot drugo bi bilo pa težko očistiti žaganje iz tiste čudovite preproge v dvorani.
Cilj simpozija ob zaključku tedna NFI je bil spregovoriti o neformalnem izobraževanju v naši družbi (če slučajno kdo ne ve, zakaj se nam zdi to pomembno: naše taborne šole so oblika neformalnega izobraževanja). Razpravljali smo o tem, kaj je razlika med formalno in neformalno obliko izobraževanja (kompetence, pristop, graditev skupine in skupnosti …), kakšni so učinki NFI na družbo ali posameznika, malce razmišljali, kako nas to gradi in oblikuje, kakšna so koristi za naprej… In logično, skavte nas vse to zanima. Seveda je lepo slišati, da je NFI praktično dopolnilo formalnemu izobraževanju, da te bistveno bolj osebnostno izoblikuje, da so takšna izobraževanja bolj prilagojena posameznikom in posameznim skupinam ... »Neformalno izobraženi« ljudje drugače gledajo na družbo, ker delajo z ljudmi izven šol in z drugo ciljno skupino (mladi, starostniki, invalidi …).
Pa še ena stvar, katero je carsko vedeti: na simpoziju je bila tretjina udeležencev skavtov, skavta sta bila pa tudi dva predavatelja, en gost in sama voditeljica simpozija. Nismo za staro šaro, ne. Tako se vidi, komu ni vseeno za družbo.