SkavtNET

Oskar in gospa v rožnatem (Eric-Emmanuel Schmitt; Oscar et la dame rose; 2002; 92 strani) (Avtor: Založba Vale-Novak)

Knjigo sem v študentskih letih dobila v dar od prijateljice. Glede na naslovnico in naslov sem predvidevala, da bo to neko lahkotno otroško branje (čeprav mi je bilo sumljivo, da bi mi prijateljica dala v dar otroško knjigo). Verjetno nekaj v stilu pravljice. Pa ni tako. 

Zgodba je napisana skozi oči desetletnega dečka Oskarja, ki v bolnišnici umira za levkemijo in katerega obiskuje mamka Roza - starejša gospa, prostovoljka, ki se z dečkom pogovarja pred zadnjimi dnevi njegovega življenja.

Mamka Roza Oskarju predlaga zanimivo igro: predstavlja naj si, da v enem dnevu živi deset let, na koncu vsakega dneva pa naj napiše pismo Bogu, kjer mu opiše, kaj je tisti dan doživel. Oskar sprva ni navdušen, saj ne veruje v Boga, na koncu pa igro le sprejme. Tako vsak dan, deset dni zaporedoma, piše pisma Bogu in mu opisuje, kako je star 20, 30, 40 ... 90 let in kaj se mu v teh letih dogaja. 

Pisma so polna otroške preprostosti in iskrenosti. Na mestih nas Oskar v pismih spravi celo do smeha, prav tako pa s pomočjo mamke Roze odkrije marsikatero globoko modrost. 

Knjiga je vsekakor vredna branja. Je kratka (92 strani), strani pa bralec kar "požira". Prepričana sem, da se zgodba dotakne prav vsakega bralca, ne glede na starost. Lahko bi rekla, da je zgodba skromna, pa vseeno tako zelo bogata.