Velikonočno voščilo
(Avtor: simbolna slika)
Kaj pravijo poročila o Jezusovem vstajenju:
Tomaža so prepričale njegove rane. Vstali ima rane, kot jih imava midva. Vsak ima kakšno rano, po tem se lahko prepoznamo, da smo ljudje in da smo božji. Če imamo rane.
Marija Magdalena je mislila, da je vrtnar. Ni mogla misliti, da bi Odrešenik imel v rokah motiko. Odrešenik zemlje z motiko v rokah in s škarjami za obrezovanje oljk. Oljka se obrezuje tako, da ji posveti sonce v srce. Tudi z ljudmi je tako. Treba je porezati »bohotivke«, ki ne rodijo, da posije sonce v srce. Potem rodimo dobro. Jezus vrtnar to obvlada.
Kleopa in še drugi učenec sta imela mentorja na poti v Emavs. Tujec je psiholog, učitelj, ki hodi z njima in se zanima za njuno žalost in za njune načrte. Šele proti koncu, proti večeru sta ugotovila, da je skrivnostni sopotnik bil Jezus, ki je vstal od mrtvih, in je hodil z njima.
(Avtor: arhiv ZSKSS)
Ribiči, ki so vso noč trdo delali, so ga prepoznali v kuharju. Tisto jutro jim je nekdo na obali pripravil zajtrk: ribo in kruh. Jezus je nekdo, ki ga zanimajo tvoje in moje prazne mreže, neuspehi, lakota na tem svetu in tema v duši.
Če hočemo ugotoviti, kdo je človek, ga vprašamo po poklicu, kaj dela. Tudi zapisovalci poročil o Jezusovem vstajenju so opisali njegova dela. Vrtnar, psiholog, kuhar, ranjen … Vstali odrešenik je tako vsakdanji, da bi kdo pomislil, da ni resničen. Zame je prav zaradi svoje preprostosti še bolj resničen.
Voščim vam in sebi, da bi ga prepoznali v življenju, da bi dovolili, da malo povrtnari po naših »bohotivkah« in da bi dovolili, da do naših src prodre več Njegovega sonca.
