Velikonočna igra
Učitelji so se zabavali, ko so opazovali navdušenje otrok, ki je raslo od ene vloge do druge. Ko je prišel na vrsto Janezek, ni bilo več vlog na izbiro. Toda z veseljem je sprejel vlogo skale, ki je zapirala Jezusov grob.
Ko je bila igra končana in je Janezek odšel s starši domov, je mama rekla, da je škoda, ker se ni potegoval za pomembnejšo vlogo v igri. Janezek pa je ves ponosen sedel na zadnjem sedežu, še ves vznemirjen od igranja.
Mama se je obrnila k njemu in ga vprašala: „Janezek, pa povej mi, zakaj si tako zadovoljen, da si igral skalo na Jezusovem grobu? Ali si res nisi želel večje in pomembnejše vloge?”
In Janezek je čisto nedolžno odgovoril: „O ne, mama! Pomisli, jaz sem dopustil, da je Jezus šel iz groba. In kaj bi lahko bilo boljše od tega?”
Vir: Zgodbe za srečo v družini, Božo Rustja